V  gostišču Mencinger v Črešnjevcih  pri Gornji Radgoni so se v soboto  10. junija  sestali bivši dijaki gimnazije Murska Sobota. Šlo je za generacijo 1957 – 1961 in to za B razred. Ti so maturirali daljnega leta 1961, torej pred 62. leti.  Razredničarka Irena Čebašek, mama dr. Zdenke Čebašek – Travnik, slovenske zdravnice, specialistke psihiatrinje in sistemske družinske terapevtke, je namreč izhajala iz  hiše Mencinger.  Srečanja se je udeležilo devet jubilantov, čeprav jih živi še 20.  V razredu je bilo vsega 29 dijakov; do sedaj je umrla ena ženska in 8 moških. Sedaj so že vsi dopolnili 80 let in kot taki so si morali pridobiti dodatno potrdilo o vožnji z osebnimi avtomobili. Vsem zbranim na srečanju, je to uspelo pridobiti.

Sicer pa so tokratni jubilanti morali pred vpisom v gimnazijo končati štiri razrede osnovne šole in nato nižjo gimnazijo. Ob tem so morali pred sprejemom na gimnazijo opraviti sprejemni izpit in to iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika.   Takratno izobraževanje je nosilo naslov višja gimnazija.  Opravili so peti razred takratnega izobraževanja, v šestem pa se je šolski sistem v Sloveniji spremenil. Dijaki so bili naenkrat v drugem letniku gimnazije. Od tega časa naprej je šlo za izobraževanje v podobni obliki, kot je ta čas.

Zaradi pomanjkanja učiteljev  v osnovnošolskem izobraževanju v vsem slovenskem  prostoru, se je želelo, da bi  se  v začetku  šestega razreda gimnazije, celotni razred preusmeril v  učiteljišče in to v drugi letnik. Toda  dijaki se za to nismo odločili. Po četrtem letniku smo dijaki opravil  maturo. V ta namen so morali v naprej doma izdelati  nalogo, ob maturi smo pisali spis ( sedaj je to esej)  in še opraviti  izpit iz slovenskega jezika, tujega jezika, matematike in predmeta, ki si ga je vsak sam določil. O kakem maturantskem plesu in izletu takrat ni nihče nič razmišljal. Za opravljanje mature je  bila imenovana posebna komisija, katere predsednik je bil dr. Ivan Vanek Šiftar ( pravnik, pedagog, publicist, družboslovec, politik, zaslužni profesor Univerze v Mariboru, ustanovitelj Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih, ki je bil rojen 26. maj 1919 na Petanjcih, umrl pa je 8. november 1999 v Murski Soboti).  Večina jubilantov po opravljeni maturi ni bila v naprej prepričana kam se bo vpisala v jeseni oz. ali se bo zaposlila.  Takrat namreč ni bilo nobenih informativnih dni na  fakultetah oz. višjih šolah, pa tudi nobenih prijav v naprej ter tudi. Na šoli ni bilo  ne  kakega posebnega svetovanja. Vsepovsod je bilo  dovolj prostih mest za šolanje.  Z opravljeno maturo pa je bilo moč nastopiti tudi službo učitelje v osnovni šoli. Nekaj  tokratnih  jubilantov se je odločilo za zaposlitev učitelja, vendar so ti morali v poznejših letih opraviti dodatno pedagoško izobraževanje. Kar šest  jih je uspešno zaključilo medicinsko fakulteto. Zanimivo je tudi to, da so generacije iz pred   tokratnih jubilantov, v glavnem  bile zaposlene izven Pomurja. »Naša« generacija pa  je  skoraj v celoti  skozi vso delovno dobo bila na območju Pomurja in tudi  sedaj jih živi tudi večina v tem okolju.

11.6.2023                                                               Besedilo in foto : Franci Klemenčič

 

(Visited 124 times, 1 visits today)