POSKUS – UVAJANJE POSODOBLJENEGA KONCEPTA PREPOZNAVANJA IN VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Z NADARJENIMI, obdobje 2022-2024
Odkrivanje nadarjenih in delo z njimi v osnovni in srednji šoli temelji na Konceptu vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju (2007) in Konceptu odkrivanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalno delo z njimi (1999).
Gimnazija Murska Sobota sodeluje v dvo-letnem poskusu Uvajanja posodobljenega koncepta prepoznavanja in vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi pod okriljem Zavoda RS za šolstvo.
V poskusu sodelujejo dijaki in profesorji oddelčnega učiteljskega zbora 2. C oddelka.
Člani ožjega tima: Roman Činč, ravnatelj; Alenka Stvarnik, pomočnica ravnatelja
Sandra Pančor, prof. matematike
Mateja Sajovic, prof. zgodovine
Mateja Štefanec, razredničarka
Brigita Hari, svetovalna delavka/koordinatorka
Izbrani razvojni prioriteti šole sta:
- Načrtovanje in izvajanje raznolikih dejavnosti in uvedba novih didaktičnih pristopov v pouk za potencialno nadarjene in nadarjene dijake
- Vodenje Mape učnih dosežkov dijaka
Na šoli je trenutno identificiranih 223 dijakov (50%).
V 1. letniku 52 dijakov (44%),
V 2. letniku 55 dijakov (55%),
V 3. letniku 48 dijakov (53%) in
V 4. letniku 40 dijakov (48%).
Ne glede na pridobljeno dokumentacijo imajo vsi dijaki naše šole možnost sodelovanja pri različnih obogatitvenih programih in dejavnostih. Podrobnejše aktivnosti so zajete v letnem delovnem načrtu šole. Dosežke naših dijakov spremljamo, evidentiramo in objavljamo v različnih medijih.
Novosti predloga posodobljenega koncepta
- Prepoznavanje in delo s potencialno nadarjenimi se začne v predšolskem obdobju (v vrtcu).
- Spreminja se 3-stopenjski model odkrivanja nadarjenih.
- Spreminjajo se kriteriji za identifikacijo nadarjenih.
- Izpostavljen je pomen različnih didaktičnih pristopov pri delu s potencialno nadarjenimi otroki, učenci in dijaki ter nadarjenimi učenci in dijaki v vzgojno-izobraževalnem procesu oz. pri pouku.
- Natančneje so opredeljene naloge mentorjev (potencialno) nadarjenih učencev in dijakov ter vloga in naloge pedagoških koordinatorjev za delo z otroki z visokimi potenciali, potencialno nadarjenimi in nadarjenimi (v nadaljevanju: koordinator za delo z nadarjenimi) v vrtcu, osnovni in srednji šoli.
- Izpostavljen je pomen dela s potencialno nadarjenimi in nadarjenimi iz ranljivih skupin (priseljenci, učenci iz drugačnega kulturnega in jezikovnega okolja, dvojno izjemni idr.).
- Posebej je izpostavljen pomen nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja vseh strokovnih delavcev zaprepoznavanje potencialno nadarjenih in izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela s potencialno nadarjenimi in nadarjenimi otroki, učenci in dijaki.
Cilji poskusa v srednji šoli
- Uvesti tristopenjski model prepoznavanja nadarjenih dijakov v srednješolskih programih.
- Uvesti načrtovanje in izvajanje raznolikih dejavnosti za potencialno nadarjene in nadarjene dijake (tudi za dijake iz ranljivih skupin) v okviru različnih oblik dela v okviru izobraževalnega programa.
- Povečati raznolikost pristopov pri delu s potencialno nadarjenimi in nadarjenimi.
DIFERENCIACIJA(ukrep, ki usmerja učence glede na njihove specifične, učne in druge razlike v občasne ali stalne, homogene ali heterogene učne skupine z namenom, da bi jim čim bolje prilagodili pouk).
INDIVIDUALIZACIJA (odkrivanje, spoštovanje in razvijanje utemeljenih razlik med učenci in ustrezno prilagajanje pouka).
PERSONALIZACIJA (razvoj poučevanja in učenja, ki je relativno samostojno in samoiniciativno (individualno, v parih ali skupinsko), usklajeno s predhodnimi izkušnjami ter znanjem, kognitivnim razvojem ter originalnostjo učenčeve osebnosti, z njegovimi hobiji, željami in potrebami). - Vplivati na mnenja učiteljev v poskusu do potencialno nadarjenih in nadarjenih ter do dela z njimi.
- Uveljaviti na novo opredeljene vloge in naloge mentorjev in koordinatorjev za nadarjene v praksi.
- Usposobiti sodelujoče strokovne delavce v šolah za prepoznavanje visokih potencialov dijakov in delo s potencialno nadarjenimi oz. nadarjenimi.
- Preveriti učinek uporabe posodobljenih kriterijev za identifikacijo nadarjenih.
NADARJENI UČENCI OZ. DIJAKI SO TISTI, KI IZKAZUJEJO VISOKE SPOSOBNOSTI
- na intelektualnem (splošnem ali specifičnem) področju, ki se kaže predvsem v konvergentnem mišljenju,
- na učnem (splošnem ali specifičnem – jezikovnem, matematičnem, družboslovnem, naravoslovnem, tehniškem…) področju,
- v ustvarjalnosti oziroma v inovativnih rešitvah na različnih področjih (v umetnosti, znanosti, tehniki ali športu), ki se kaže predvsem v divergentnem, ustvarjalnem mišljenju, originalnosti ter inovativnosti, fleksibilnosti in fluentnosti,
- v talentih na katerem od umetniških področij – na glasbenem, plesnem, likovnem, dramskem, filmskem, literarnem …,
- na psihomotoričnem in senzomotoričnem (ali telesno-gibalnem oz. športnem) področju,
- pri socialnih veščinah (npr. sposobnost vodenja) in
- na področju samouravnavanja (motivacija, čustva, metakognicija).
Dinamični soodvisni model nadarjenosti (prirejeno po Bucik, 2015)
Namen in smisel prepoznavanja nadarjenih in vzgojno-izobraževalnega dela z njimi je stalno sistematično prepoznavanje nadarjenosti pri dijakih ter načrtovanje in izvajanje INDIVIDUALIZIRANEGA, DIFERENCIRANEGA IN PERSONALIZIRANEGA vzgojno-izobraževalnega dela v šoli in zagotavljanje takšnega učnega okolja, v katerem bo vsak lahko optimalno napredoval v svojem osebnem razvoju, s svojimi naravnimi telesnimi in duševnimi potenciali, vrednotami, cilji in učnimi zmožnostmi.
Pri diferenciaciji pouka učitelj usmerja učenje z navodili za skupine učencev. Upošteva prilagojen pristop učenja in podajanje navodil, ki temeljijo na učnih potrebah učencev. Učitelj opredeli cilje za posamezne skupine učencev in učne strategije, ki so izbrane glede na potrebe različnih skupin učencev. Učitelj sprotno preverja in načrtuje nove učne situacije s poudarkom na vrstniškem učenju.
Pri individualizaciji pouka učitelj usmerja učenje, prilagaja navodila in učenje učnim potrebam posameznega učenca. Učitelj za učence opredeli enake cilje, za posamezne učence, ki prejemajo individualno pomoč, pa načrtuje specifične cilje. Učiteljeva podpora učencu je odvisna od učiteljevega razumevanja otrokovih individualnih potreb. S sprotnim preverjanjem dobi učitelj informacije o posameznikovem znanju ter učenju in zanj načrtuje nove učne dejavnosti.
Ob personalizaciji pouka učenec, glede na svoje želje, potrebe, talente in interese, sam usmerja lastno učenje. Aktivno sodeluje pri načrtovanju svojega učenja, ima možnost izbrati, kaj se bo učil in kako, zase pripravi načrt učenja, sam izbere pot do znanja in gradi lastno mrežo vrstnikov in učiteljev, ki podpirajo in vodijo njegovo učenje. S sprotnim preverjanem dobi učenec vpogled v lastno znanje, spremlja lasten napredek in načrtuje svoj naslednji korak v učenju. Učitelj ga ob tem le usmerja.
PODPORA NADARJENIM ZNOTRAJ REDNEGA POUKA
Delo z nadarjenimi temelji na personalizaciji učenja, pristnih medsebojnih odnosih ter visokih pričakovanjih in odličnosti. Notranja diferenciacija se izvaja na način, ki omogoča doseganje temeljnega znanja in bistvenih spretnosti za vse učence, za nadarjene pa razširjeno in poglobljeno znanje in spretnosti. Potrebno je upoštevati skupni vzgojno-izobraževalni del in personalizirani, ki je lasten posameznemu nadarjenemu učencu in ustreza njegovim zmožnostim, pričakovanjem, interesu, tempu. Opredeliti je potrebno pri katerih vsebinah bo učenec razširil in poglobil znanje, kateri didaktični pristopi, oblike dela in načini učenja bodo prevladujoči, katere ravni znanja naj bi dosegel.
PODPORA NADARJENIM ZUNAJ REDNEGA POUKA
Obogatitveni programi so oblika izobraževalnega programa za visoko motivirane učence. Cilji, vsebine in način dela sledijo individualnim potrebam, interesom, željam.
OBOGATITVENI PROGRAMI lahko potekajo na šoli, v zunanjih ustanovah in v tujini. Vedno se zaključijo z ustvarjalnim izdelkom, s storitvijo, nastopom, tekmovanjem.
Delimo jih na:
- izobraževalne programe (film, gledališče, glasba, ples, tabori, umetniške kolonije, mednarodne šole),
- tečaje (jezikovni, ustvarjalno pisanje, debatne tehnike, govorništvo, javno nastopanje, računalniško programiranje, robotika …),
- tekmovanja in natečaji (priprava na natečaje: literarni, likovni, fotografski, filmski, glasbeni, tehniški; priprava na tekmovanje v znanju, olimpijade). Tekmovanja vplivajo na kakovost znanja, storilnostno motivacijo, prizadevnost, vztrajnost, obvladovanje stresa, socialni razvoj, razvoj potencialov,
- raziskovalne projekte (laboratorijsko, terensko eksperimentalno delo, praksa v raziskovalnem laboratoriju, raziskovalna naloga),
- druge projekte (mednarodni dijaški projekti, projektne mreže).
CILJI in NAMEN ŠTIRIH TEMELJNIH UČNIH DEJAVNIKOV
UČNO OKOLJE: Cilj je zagotoviti primerne učne izzive, spodbuditi učence k maksimalnemu razvoju njihovih potencialov, k sprejemanju tveganja, gradnji, nadgradnji znanja ter spretnosti. Primerno fizično urediti učni prostor, zagotoviti spodbudno čustveno klimo (varno, podporno, fleksibilno) s številnimi komunikacijskimi priložnostmi.
UČNE VSEBINE: Cilj je graditi bogatejše, bolj raznoliko znanje oz. njegove temelje s tem, da dvignemo meje naučenega. Spodbujamo učenje novih, raznolikih, abstraktnih, kompleksnih učnih vsebin in uporaba učenčevih potencialov v različnih okoliščinah.
UČNI PROCES: Dijake vključimo v raznovrstne učne dejavnosti, ki omogočajo spremenljiv učni tempo, samostojno učenje, preiskovanje, raziskovanje, avtonomno izbiro in odločitve, višje ravni mišljenja, samoodgovornost za učenje.
UČNI IZDELKI, DOSEŽKI: Cilj je dati nadarjenim priložnost, da ustvarijo izdelke ali dosežke, ki odražajo njihove celostne zmožnosti in temeljijo na realnih oz. avtentičnih problemih, realnem času, občinstvu, načinih in oblikah predstavitve.
Zagotoviti je potrebno raznoliko, bogato učno okolje, ki omogoča učenje zunaj razreda in šole, v virtualni, naravni ali v avtentični situaciji.
Vir: Strokovna izhodišča posodobitve Koncepta odrivanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi, Zavod RS za šolstvo (2019)
