Učilnico biologije, najbrž takoj prepoznate po organizmih, ki jih gojimo. Skrbimo za paličnjake, mokarje, včasih vinske mušice, za nekaj dni tudi za žabice. Kak paličnjak sem nam kdaj pa kdaj izmuzne iz terarija in nas pozdravi na tabli ali mizi poleg nas. Živali uporabimo za laboratorijsko delo, pri katerem opazujemo, zbiramo podatke, jih kritično vrednotimo, postavljamo hipoteze in oblikujemo sklepe. Včasih se počutimo kot pravi raziskovalci. Delamo tudi v skupinah, pri čemer sodelujemo in se vzpodbujamo. Prav posebej smo sproščeni, ko učilnico zamenjamo z delom na travniku, ob reki ali v gozdu. Na terenu razmišljamo tudi o tem, kako bomo naravo čim manj obremenili in jo pustili nedotaknjeno.
Kar nekaj laboratorijskih del je računalniško podprtih, kar nam omogočajo računalniki in bogata oprema za elektronsko merjenje. Mobilne računalnike vzamemo s sabo tudi na teren. Če se pri delu ne znajdemo najbolje, nam pomaga laborantka.
Seveda spoznavamo tudi teorijo, ki nam omogoča razumeti pojave v naravi in probleme, s katerimi se vsakodnevno srečujemo, npr. razumemo zgradbo virusa SARS-CoV-2 in potek bolezni covid-19.
Poleg običajnega dela se:
– pripravljamo na tekmovanja,
– izdelujemo raziskovalne naloge,
– se udeležujemo ekskurzij,
– pripravljamo kvize za vas, osnovnošolce – najbrž ste že slišali za kviz Naravoslovko,
– pripravljamo tabore – naš se imenuje Raziskovalno-naravoslovni tabor.
Med učenjem na daljavo so ekskurzije zamenjale e-ekskurzije, laboratorijsko delo pa e-laboratorijsko delo.
Biologija se seveda tesno povezuje s kemijo, pri kateri urimo prepoznavanje življenjskih situacij, ki jih nato rešujemo z naravoslovnim znanjem in raziskovanjem.
Tudi pri kemiji je delo individualno ali v skupini. Pomembno je, da izberemo ustrezno metodo dela oz. da delo pravilno načrtujemo. Pri tem smo pozorni na lastno varnost in tudi varnost drugih. Skrbimo pa tudi za okolje, v katerem delamo, ter tudi za širše okolje, v katerem živimo.
Najznačilnejše za pouk kemije je laboratorijsko delo, ki je zasnovano na izkustvenem, eksperimentalnem, problemskem in raziskovalnem pristopu, kar prispeva k razumevanju delovanja naravoslovnih znanosti in k pozitivnemu odnosu do kemije.
In kje še lahko sodelujemo v okviru kemije? Lahko:
– se odločimo za izbirni predmet eksperimentalne kemije,
– se pripravljamo na tekmovanje za Preglovo plaketo,
– izdelamo raziskovalno nalogo
– ali sodelujemo v projektu GMS gre v OŠ.
Znanje, ki ga pridobimo pri naravoslovnih predmetih, nas bogati, hkrati pa omogoča vpis na vse naravoslovne fakultete.
